Blog Konstrukcije Gašper

V podjetju Konstrukcije Gašper se zavedamo, da uporaba lesa ne pomeni zgolj sečnje in obdelave, ampak tudi skrb, da les raste z nami.
Zakaj les? Njegove prednosti, kako skrbeti zanj in poskrbeti za njegov obstoj.

Slovenski pragozd res obstaja

Gozd je glavna prepoznavna značilnost Slovenije, saj porašča kar 60 % njene površine. Zaradi zgodovine gozdarstva so naši gozdovi nadpovprečno naravno ohranjeni, saj so že iz časov Marije Terezije znana priporočila za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Skrb za gozdove pomeni tudi ohranjanje vseh organizmov, ki jim gozd omogoča dom.

Les je ekološko neoporečen in obnovljiv material ter domače naravno bogastvo, zato ga moramo še toliko bolj ceniti. Slovenci se lahko pohvalimo, da z lesom kar znamo. Gozdovi se obnavljajo in širijo, saj se trudimo ohranjati njihovo naravno okolje. Pravilna sečnja pomeni načrtovan posek dreves, pri katerem moramo upoštevati z gozdarskim načrtovanjem ugotovljeno količino lesa, ki ne ogroža naravnega funkcioniranja gozda. Najbolj priporočljivo je sekati tista drevesa, ki jih lahko gozd čim hitreje nadomesti.

Pa ste slišali, da imamo v Sloveniji tudi čisto pravi pragozd? In kaj pravzaprav je pragozd? To je gozd oziroma gozdna združba, ohranjena v svojem naravnem stanju, nedotaknjena od človekovega vpliva. Odmrla drevesa imajo namreč prav posebno vlogo, saj njihova razpadajoča debla delujejo kot goba – počasi vsrkavajo vodo, kar omogoča nastanek novih mikroorganizmov in pa - predvsem v sušni dobi - domovanje neštetim živalicam, ki so pomemben del ekosistema.

Največ nas pozna tropski deževni gozd (po domače džungla), vendar se pragozd nahaja tudi na Slovenskem. To je kočevski pragozd, ki sestoji iz jelk in bukev. Na kratko: bukev ima liste in žir v ježicah, jelka pa je tista, ki menja iglice na vsakih 10 let. Do danes se je ohranilo šest pragozdov v skupni velikosti 217 hektarov: Krokar, Strmec, Kopa, Pečka, Rajhenavski Rog in Prelesnikova koliševka.

Dr. Leopold Hufnagl, upravitelj Auerspergovih gozdov, je leta 1892 sestavil prvi gozdnogospodarski načrt 'naj tu ostane pragozd', kar je pomenilo začetek načrtnega in aktivnega naravovarstva v Sloveniji. Dva oddelka je označil kot pragozd in prepovedal kakršno koli rabo. Obenem pa je uvedel povsem izvirno obliko gospodarjenja z gozdom – prebiralno gospodarjenje

Namig za konec tedna: Zapeljite se do Kočevskega jezera in se odpravite na Roško pot, ki je označena z markacijo medvedje šape. Pot vam bo razkrila najzanimivejše kotičke Kočevskega Roga.

V vednost: Pragozdni rezervati so zavarovana naravna dediščina, kjer ne sekamo in ne pospravljamo odmrlih dreves, ravno tako ne nabiramo gob in ostalega rastlinja. Tu je vse prepuščeno naravi. Do pragozda lahko pripešačimo, vendar le po označeni poti. Pragozdovi so zavarovani v gozdarskih načrtih in označeni z modro barvo; vanje lahko zgolj pokukamo z markiranih poti in se nadihamo svežine narave.

Nadaljuj z branjem
3251 Pogledov