Blog Konstrukcije Gašper

V podjetju Konstrukcije Gašper se zavedamo, da uporaba lesa ne pomeni zgolj sečnje in obdelave, ampak tudi skrb, da les raste z nami.
Zakaj les? Njegove prednosti, kako skrbeti zanj in poskrbeti za njegov obstoj.

Tik - navtični les

Nas vonj po poletju že pelje v tuje dežele, pa vas? Če vas sibirski macesen zaradi okolja, v katerem uspeva, ni ravno navdušil za popotovanje po Sibiriji, se podajte z nami v Azijo in spoznajte konkurenco sibirčku. Tikovec (krajše tik) raste v naravnih monsunskih tropskih gozdovih Mjanmara, Malezije in Tajske ter v Laosu in Indiji.

Les tika se imenuje tikovina, znan pa je po svoji trajnosti in izredne odpornosti. Vzdrži namreč precej drastične vremenske in klimatske spremembe, ravno tako pa je odporen na morsko vodo in sončno pripeko, zato se ne zvija, ne trohni, ne poka in se ne cepi. Zaradi te njegove specifike se ga že stoletja uporablja v navtiki za izdelovanje ladijskih palub. Priljubljen pa je tudi za izdelovanje parketa, podnic, lesenih opažev in pohištva, predvsem zunanjega. Zaradi velike priljubljenosti in povpraševanja, a majhnih količin naravne tikovine dosega ta les vrtoglave vrednosti. V Indoneziji, Afriki in Srednji ter Južni Ameriki so zato pričeli s plantažnim gojenjem tikovcev, kar pa seveda pomeni nižjo kvaliteto. Plantažni tik namreč raste hitreje, njegovi gostota in vsebnost olja pa sta zato manjši.

Tik je postal v Evropi popularen v časih, ko so Nizozemci kolonizirali Indonezijo in les uporabljali za izdelavo ladij. Ko so se Indonezijci po kolonizaciji začeli zavedati svojega naravnega bogastva, so ustanovili PT Perhutani, gozdni rezervat, ki ohranja plantaže tikovca na Javi. Vsako posekano drevo je nemudoma nadomeščeno z novo posejanim. Na Tajskem pride na primer večkrat do občasne prepovedi sekanja tikovcev zaradi strahu pred izumrtjem te vrste.

Les vsebuje veliko naravnih olj, smukcev in maščob, zato se zelo dolgo suši (tudi do dve leti). Ko se osuši na pričakovano vrednost, ki je le pičlih 10 % prvotne, delujejo ta olja kot vodoodporen film, ki ščiti les pred paraziti, glivami in lišaji. Barva lesa variira med medeno rjavo in sivkasto rjavo. Najbolj cenjena sta mjanmarski in tajski tik, ki sta tudi temnejša kot tik, gojen na plantažah. Njegova življenjska doba doseže več kot 50 let.

Morda se vam bo zdela cena sprva nesprejemljiva, vendar se vam bo naložba na dolgi rok obrestovala. Seveda pa tudi tik – kot vsak les – zahteva svojo nego ter redno oljenje za osvežitev in ohranitev svoje naravne barve.

Nadaljuj z branjem
763 Pogledov

Slovenski pragozd res obstaja

Gozd je glavna prepoznavna značilnost Slovenije, saj porašča kar 60 % njene površine. Zaradi zgodovine gozdarstva so naši gozdovi nadpovprečno naravno ohranjeni, saj so že iz časov Marije Terezije znana priporočila za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Skrb za gozdove pomeni tudi ohranjanje vseh organizmov, ki jim gozd omogoča dom.

Les je ekološko neoporečen in obnovljiv material ter domače naravno bogastvo, zato ga moramo še toliko bolj ceniti. Slovenci se lahko pohvalimo, da z lesom kar znamo. Gozdovi se obnavljajo in širijo, saj se trudimo ohranjati njihovo naravno okolje. Pravilna sečnja pomeni načrtovan posek dreves, pri katerem moramo upoštevati z gozdarskim načrtovanjem ugotovljeno količino lesa, ki ne ogroža naravnega funkcioniranja gozda. Najbolj priporočljivo je sekati tista drevesa, ki jih lahko gozd čim hitreje nadomesti.

Pa ste slišali, da imamo v Sloveniji tudi čisto pravi pragozd? In kaj pravzaprav je pragozd? To je gozd oziroma gozdna združba, ohranjena v svojem naravnem stanju, nedotaknjena od človekovega vpliva. Odmrla drevesa imajo namreč prav posebno vlogo, saj njihova razpadajoča debla delujejo kot goba – počasi vsrkavajo vodo, kar omogoča nastanek novih mikroorganizmov in pa - predvsem v sušni dobi - domovanje neštetim živalicam, ki so pomemben del ekosistema.

Največ nas pozna tropski deževni gozd (po domače džungla), vendar se pragozd nahaja tudi na Slovenskem. To je kočevski pragozd, ki sestoji iz jelk in bukev. Na kratko: bukev ima liste in žir v ježicah, jelka pa je tista, ki menja iglice na vsakih 10 let. Do danes se je ohranilo šest pragozdov v skupni velikosti 217 hektarov: Krokar, Strmec, Kopa, Pečka, Rajhenavski Rog in Prelesnikova koliševka.

Dr. Leopold Hufnagl, upravitelj Auerspergovih gozdov, je leta 1892 sestavil prvi gozdnogospodarski načrt 'naj tu ostane pragozd', kar je pomenilo začetek načrtnega in aktivnega naravovarstva v Sloveniji. Dva oddelka je označil kot pragozd in prepovedal kakršno koli rabo. Obenem pa je uvedel povsem izvirno obliko gospodarjenja z gozdom – prebiralno gospodarjenje

Namig za konec tedna: Zapeljite se do Kočevskega jezera in se odpravite na Roško pot, ki je označena z markacijo medvedje šape. Pot vam bo razkrila najzanimivejše kotičke Kočevskega Roga.

V vednost: Pragozdni rezervati so zavarovana naravna dediščina, kjer ne sekamo in ne pospravljamo odmrlih dreves, ravno tako ne nabiramo gob in ostalega rastlinja. Tu je vse prepuščeno naravi. Do pragozda lahko pripešačimo, vendar le po označeni poti. Pragozdovi so zavarovani v gozdarskih načrtih in označeni z modro barvo; vanje lahko zgolj pokukamo z markiranih poti in se nadihamo svežine narave.

Nadaljuj z branjem
906 Pogledov

Brez lesa nas ne bi bilo tu ...

Les velja za najstarejšo surovino za izdelovanje najrazličnejših predmetov in najstarejši gradbeni material. In še do danes si upamo trditi, da je les najbolj priljubljen, fleksibilen in raznolik material za obdelavo.

Les je igral pomembno vlogo pri nastajanju in razvoju civilizacij, njegova priljubljenost pa ostaja visoka še danes, saj se človekov odnos do njega ni bistveno spremenil.

Ker je bil les vedno na razpolago, so ga prvi ljudje seveda hitro začeli uporabljati. Igral je pomembno vlogo pri transportu ljudi in njihovega imetja, kot gorivo in kot surov material za samo izdelavo prevoznih sredstev. V severni Evropi so lesene sani uporabljali že 7.000 let pred našim štetjem, z izumom kolesa približno 3.500 let p. n. š. pa so razvili še vozove. Poleg tega je les predstavljal material za stavbe, orodje, mline, vrče, čevlje, sode, pohištvo, orožje … Kvaliteta izdelkov je bila na začetku odvisna samo od kvalitete samega lesa, kasneje – v bronasti in železni dobi – pa so se rokodelcem odprle nove možnosti obdelave lesa. Odkritje brona, bakra in jekla je samo še podkrepilo način gradnje lesenih konstrukcij, tako da je bil les skozi zgodovino glavni gradbeni material tako skromnih koč kot tudi mogočnih zgradb, kot so na primer kitajski templji. Predvsem železna doba je lesu omogočila možnost napredka, saj je jeklo bistveno izboljšalo obstoječe orodje, pomemben izum te dobe pa je zagotovo oblič. Drugi pomemben izum je tudi lesen žerjav, ki je omogočil gradnjo mogočnejših in močnejših zgradb.

V srednjem veku je bil tesar eden bolj čislanih poklicev, saj je konstrukcija sleherne stavbe zahtevala les. Konstrukcija, ki še danes privablja številne poglede, je zagotovo napušč Westminstrske palače v Londonu. V renesansi so izumili vodni mlin, ki je precej olajšal žaganje in rezanje hlodov. Les je zaslužen tudi za prvi tiskarski stroj, ki ga je leta 1440 izumil Gutenberg, tradicija izdelovanja lesenih tiskarskih strojev pa se je nadaljevala še stoletja po tem. Srednji vek oziroma renesansa je s svojimi veleumi – predvsem Da Vincijem – prinesla veliko izumov, ki so zaznamovali razvoj znanosti in nam omogočili življenje kot ga živimo danes.

Če strnemo: brez lesa nas ne bi bilo tu. Poleg tega pa se ta čudoviti material ponaša še s svojo estetsko noto, ekološko neoporečnostjo, obnovljivostjo in trajnostjo; zato ostaja eden najbolj priljubljenih materialov.

Nadaljuj z branjem
730 Pogledov

Ali ste vedeli ...

Ali ste vedeli:

- da je les že od nekdaj vir preživetja, saj je najstarejši gradbeni material, poleg tega pa eden glavnih virov energije? Priljubljen naravni material je enostaven za uporabo, saj lahko z nekaj orodja in spretnostni ustvarimo praktično vse.

- da je les visoko odporen na vremenske vplive? Ker ima visoko tlačnost in nateznost, se ga uporablja tako pri notranji kot tudi zunanji gradnji. Ideje za gradnjo si lahko ogledate na naši spletni strani.

- da je les obnovljiv vir? Če ga pravilno sekamo, bo gozd les proizvajal še stoletja. Poleg tega lahko lesene izdelke obnovimo, po pretekli dobi izdelka pa ga lahko uporabimo kot vir energije.

- da drevo povprečno zraste v obdobju ene do dveh človeških generacij? Ponedeljkov nasvet: posadite drevo in pustite zanamcem lepše okolje.

- da je les uporaben v vseh obdobjih rasti? Mlad les je upogljiv, zrel les je trden, star les pa je estetsko dovršen, saj je obdan s patino in unikatnim karakterjem.

- da drevo, visoko 30 metrov, absorbira tudi do 23 kg ogljikovega dioksida? To isto drevo pa proizvede približno 2700 kg kisika na letni ravni, kar zadošča za preživetje dveh ljudi.

- da je drevo naravni kompas? Letnice (črte, ki kažejo letno rast dreves) so gostejše na severni in redkejše na južni strani štora.

- da je eden najstarejših živečih organizmov kolonija trepetlik (drevo iz rodu topolov) v Utahu po imenu Pando? 42 hektarov velika in skoraj 6.000 ton težka kolonija dreves naj bi bila stara že kar 80.000 let.

Če bomo za les lepo skrbeli, nam bo hvaležnost vračal s svojo obstojnostjo, naravno lepoto in toplino. V našem podjetju se tega zavedamo, zato vam nudimo tudi brezplačno svetovanje o lesenih izdelkih in njihovem vzdrževanju. Mi smo les že davno vzljubili. Pa vi?

Nadaljuj z branjem
572 Pogledov

Sibirski macesen – drevo večnosti

Na Sejmu Dom je bilo veliko zanimanja za sibirski macesen, ki je bil tudi sestavni material našega razstavnega prostora. Da boste vedeli, zakaj ga tako radi uporabljamo in priporočamo vsem, ki bi radi dolgo časa brezskrbno uživali v kvalitetnem zavetju vašega doma, vam v tokratni objavi predstavljamo sibirčka – drevo večnosti.

Sibirski macesen – sestavni del slovite transsibirske železnice in starodavnega mesta Benetk, pomemben del arhitekture in izredno priljubljen gradbeni material – je postal trend tudi pri nas. Zakaj? Ker je to les, ki je znan po svoji izjemni naravni obstojnosti. To pomeni, da imamo z njegovim vzdrževanjem izredno malo dela, saj praktično vzdržuje sam sebe. Njegovi kompaktnost in gostota pomenita, da organizmi, ki razkrajajo les, zelo težko prehajajo vanj, ravno tako tudi voda. Sibirski macesen se zato najpogosteje uporablja pri pokrivanju tal in fasad.

Raste v ostrih razmerah, saj so v Sibiriji kratka poletja in dolge, zelo mrzle zime, kar pomeni, da je rodovitno obdobje kratko, les pa zato raste izredno počasi. Les tako postaja vsako sezono gostejši (avtohtoni sibirski macesen ima povprečno več kot 10 letnic na 1 cm prečno žaganega debla), odpornejši na vlago in glive ter mehansko trdnejši.

Sibirski macesen je rumenkaste barve, sčasoma pa posivi, saj s tem ustvari naravno plast zaščite. Za uporabo ga ni potrebno dodatno zaščititi, če pa želimo ohraniti njegovo rumenkasto barvo, ga enkrat letno oljimo. Barvamo ga načeloma ne, saj je v svoji naravni, rahlo oljnati strukturi najboljši in najobstojnejši. Zaradi olja, ki ga vsebuje macesen, bi se barva sčasoma začela luščiti. Za vse dodatne informacije o lesu in njegovem vzdrževanju nas kontaktirajte.

Za tiste, ki ste obremenjeni z vlago okoli vaše hiše, naj vas potolažimo – sibirček ima rad vlažna tla in je občutljiv na pomanjkanje vode, najbolje uspeva na severnih pobočjih, dobro pa prenaša tudi obremenitve s snegom in vetrom.

Naše podjetje uporablja sibirski macesen za izdelavo podnic, ograj, lesenih teras in fasad, saj se odlično obdeluje (klasificira se kot srednje trd les), uporaben je za konstrukcije, ki so v stiku z vodo in tlemi, poleg tega pa je dekorativen in prijeten na otip. Ker ga ni potrebno dodatno ščititi, ga priporočamo predvsem za zunanje objekte, ki so izpostavljeni vremenskih vplivom. Kako izgleda sibirski macesen v praksi, si oglejte v naši galeriji.

Nadaljuj z branjem
973 Pogledov